Kako ukrepati

Če nam zagori olje na štedilniku moramo storiti naslednje:
– Izklopimo štedilnik oziroma grelno površino
– Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali mokro krpo (prej jo moramo ožeti, da iz nje ne teče voda!)
– Če imamo doma gasilnik ga uporabimo, vendar ne merimo naravnost v olje.
– Če nam gašenje ne uspe, takoj pokličemo gasilce na 112!�

Česa NE smemo:
 – NE GASIMO Z VODO!
– GOREČE POSODE NE PRENAŠAMO

Gasilnik namestimo na vidno in dostopno mesto v bližini izhodnih vrat.

Pri gašenju požarov z gasilniki se moramo najprej prepričati o velikosti požara. Če presodimo, da bomo požar lahko pogasili sami, se takoj lotimo gašenja.

V nasprotnem primeru se umaknemo na varno in pokličemo 112!

Če menite, da boste lahko pogasili požar, upoštevajte naslednja navodila.

Priprava gasilnika za gašenje:
1. Sprostimo gumjasto cev
2. Izvlečemo varovalko
3. Pritisnemo ročaj sprožilnega mehanizma
4. Pritisnemo na ročaj, ter curek usmerimo na gorečo površino (gasimo levo-desno, “cik-cak”).

Postopek aktiviranja gasilnika je lahko odvisen od vrste gasilnika. Opis najdemo na gasilniku samem!

Po gašenju moramo gasilnik ponovno napolniti, tudi če ni popolnoma prazen!

Kako gasimo?
– Pred gašenjem električnih in plinskih naprav je treba izklopiti elektriko oziroma zapreti dovod plina.
– Če je prisoten veter oziroma prepih, vedno gasimo v smeri vetra.
– Gasiti začnemo ob robu požara
– Iztekajoče tekočine gasimo od zgoraj navzdol
– Po zaključenem gašenju se  vedno prepričajmo, da je požar pogašen!
    – Poskrbimo, da aparat čimprej ponovno napolnimo. To lahko opravijo le pooblaščeni serviserji.

ČE NISTE PREPRIČANI, DA JE POŽAR POGAŠEN ALI PA SAMO IZ PREVENTIVNEGA RAZLOGA, POKLIČITE GASILCE NA�112.

Pri gašenju požarov z gasilniki se moramo najprej prepričati o velikosti požara. Če presodimo, da bomo požar lahko pogasili sami, se takoj lotimo gašenja.

V nasprotnem primeru se umaknemo na varno razdaljo in pokličemo 112!

Gasilnik imejmo nameščen na hitro dostopnem mestu, naj ne bo založen z različnimi predmeti.

Če nam zagori pod pokrovom motorja, v vozilu ali pa da zaznamo vonj po dimu storimo naslednje:
– Ustavimo vozilo ob robu vozišča.
– Ugasnieo vozilo.
– Potniki naj takoj zapustijo vozilo, če je v vozilu kaj vrednejšega poskusimo rešiti.
– Takoj se lotimo gašenja. (Postopek aktiviranja gasilnika najdemo na gasilniku samem!)

Če nam zagori pod pokrovom motorja:
– Ko imamo pripravljeno gasilno sredstvo, malo odprimo pokrov motorja (havbo) in usmerimo curek na motor.

Če nam požara ne uspe pogasiti ali se ta hitro razširi takoj pokličimo gasilce na 112!

OPOZORILO!
– Naj vas ne bo strah, da bi vozilo eksplodiralo! To se dogaja samo v filmih.
– Če nimamo gasilnika, oziroma nobene stvari, da bi lahko zadušili ogenj, se takoj umaknimo na varno razdaljo!

Po gašenju moramo gasilnik ponovno napolniti, tudi če ni popolnoma prazen!

ČE NISTE PREPRIČANI, DA JE POŽAR POGAŠEN ALI PA SAMO IZ PREVENTIVNEGA RAZLOGA, POKLIČITE GASILCE NA 112.

Splošni napotki za prvo pomoč:

1. Hitro in mirno ugotovite, kaj se je zgodilo, preglejte okolico in položaj poškodovanca. Poiščite in presodite nevarnosti, ki bi lahko ogrozile vas in poškodovanca – bolnika. Zavarujte poškodovanca.

2. Pristopite k poškodovancu. Mirno ga ogovorite. Če se ne odziva, je verjetno nezavesten.

3. Preglejte poškodovanca:�
– ugotovite, ali je poškodovanec oz. bolnik pri zavesti; če je nezavesten, mu s pravilno držo glave sprostite     dihalne poti
– ugotovite, ali poškodovanec – bolnik diha in ali mu bije srce
– ugotovite, ali krvavi
– ugotovite tudi, ali ima druge poškodbe, zlome, ali je zastrupljen
–  hudo poškodovanega premikajte samo, če grozi nevarnost.

4. Pokličite nujno medicinsko pomoč (telefon 112).

Ko obveščate, povejte:�
– kdo kliče
– kje je nesreča (natančen opis kraja)
– kaj se je zgodilo.

6. Nezavestnega poškodovanca položimo na bok; z namestitvijo glave v pravilen položaj mu sprostimo dihalne poti.

7. Če poškodovanec ne diha, mu takoj nudimo umetno dihanje usta na usta.

8. Če pri poškodovancu ugotovimo zastoj srca, izvajamo zunanjo masažo sočasno z umetnim dihanjem v razmerju 2 vpiha 30 pritiskov na prsni koš. Zunanjo masažo izvajamo samo, če smo za to usposobljeni (tečaj prve pomoči).

9. Čim prej ustavimo zunanjo krvavitev:�
– s kompresijsko obvezo
– krvavitve v dimljah, na vratu in v pazduhi ustavljamo z neposrednim pritiskom na rano (gaza, prsti ali pest)
– odtrgani ud prevežemo s širokim trakom trikotne rute, dva prsta nad odtrganino. Odtrgani del zavijemo v sterilno gazo (esmarchova preveza).

10. Ob sumu na poškodbo hrbtenice je treba poškodovanca čim manj premikati.
– Ob sumu na poškodbo vratnega dela hrbtenice je treba poškodovancu pred premikanjem obvezno utrditi vrat in glavo, da se ne premikata.
– Če so poškodbe na drugih delih, je treba poškodovanca prenesti na trdo podlago (prenesejo ga najmanj štirje ljudje)

11. Zlomljen, zvit ali izpahnjen oziroma poškodovan ud utrdimo ob zdravi ud oziroma prsni koš s priročnimi sredstvi.

12. Odprte poškodbe pokrijemo s sterilno gazo ali prvim povojem.

13. Opekline hladimo z vodo (ali hladnimi obkladki, če nimamo dovolj vode). Hlajenje naj traja najmanj 15 minut in ne več kot 30 minut.

14. Poškodovanca – bolnika zaščitimo pred neugodnimi vremenskimi vplivi (mraz, vlaga, vročina).

15. Do prihoda nujne medicinske pomoči ga nikoli ne pustimo samega.

Če poškodovanca – bolnika pravočasno in pravilno oskrbimo, bomo zmanjšali možnost pojava šoka in drugih začasnih ali trajnih posledic.

Ne shranjujmo in ne uporabljajmo plinskih jeklenk v kletnih prostorih!

Propan-butan je težji od zraka, zato se useda k tlem. Pazimo tudi, da se jeklenka ne segreje, zato naj bo najmanj 1,5 m od vira toplote. Pred priključevanjem plina preverimo tesnila z milnico.�

Preizkušanje tesnil plinske jeklenke z vžigalico je lahko usodno!

Ko prenehamo uporabljati plin, takoj zapremo ventile. Tudi prostor naj bo vedno dobro prezračen.

Pravilno prižiganje plinskega gorilnika:
– Odpremo ventil na jeklenki.
– Pred ustjem gorilnika prižgemo vžigalico in šele nato odpremo ventil gorilnika.

Pravilno ugašanje plinskega gorilnika:
–�Najprej zapremo ventil na jeklenki.
– Nato zapremo še ventil na gorilniku.

UKREPANJE PRI UHAJANJU PLINA V PROSTOR
– Plin je brez barve in vonja, zato mu dodajajo snov, da ga hitro zavonjamo (smrad)
– Pri vsakem sumu, da uhaja plin, takoj odprimo okna in vrata.     – Poskusimo ugotoviti, od kod plin uhaja in ga zaprimo.
– Nemudoma pokličite gasilce 112
 – Zaradi nevarnosti eksplozije ne prižigajte oziroma ugašajte luči, ter ostalih elektronskih naprav.
– O uhajanju plina obvestite še vse ostale sostanovalce.

UKREPANJE OB POŽARU NA PLINSKI NAPRAVI:
– obvestite gasilce na 112
– poskusite zapreti dotok plina (zapreti ventil)
– če je požar še v začetni fazi ga poskusite pogasiti sami (priročna gasilna sredstva ali gasilni aparat)

Podatki kažejo, da je v primeru požara smrtnost starejših večja kot med drugo populacijo. To še zlasti velja za tiste, ki živijo sami, se težje gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, so pozabljivi ipd. Tako pozneje zaznajo požar in se ne morejo pravočasno umakniti na varno.

Kako ravnamo, da bi omejili možnosti za nastanek požara
– Poskrbimo, da površine okoli štedilnikov in peči niso založene in neurejene.
– Med kuhanjem se ne oddaljujemo od štedilnika, saj se pregreta maščoba lahko vžge.
– Vključenih grelnih naprav in prižganih sveč nikoli ne puščamo brez nadzora in jih ne postavljamo v bližino pregrinjal, zaves, lesenih oblog in drugih gorljivih snovi.
– Peči, kaloriferjev, svetil in dimniških cevi nikoli ne prekrivamo z oblačili, krpami ali papirjem.
– Nikoli ne uporabljamo poškodovanih električnih naprav, podaljškov, vtičnic, električnih blazin ipd.
– Vroč pepel vedno odlagamo v negorljive posode.
– Nikoli ne kadimo v postelji.
– Pred spanjem vedno preverimo, če smo ugasnili televizijski in radijski sprejemnik, izklopili premične grelne naprave na plin, tekoča goriva ali elektriko, pogasili odprti ogenj (npr. sveča, kamin).

Kaj storimo, če zagori
– Če naše življenje ni ogroženo, poskušamo sami pogasiti požar, lahko z gasilnikom ali priročnimi gasilnimi sredstvi, kot so npr. voda, pokrovka, odeja.
– Če je v prostoru dim, si usta in nos pokrijemo z vlažnim robčkom in ga zapustimo.
– Če požara ne moremo pogasiti sami, čim prej zapustimo prostor in pokličemo na telefonsko številko 112.
– Nikoli se ne vračamo v zadimljen ali goreč prostor, da bi rešili živali, dokumente in druge vredne predmete.

Številko 112 pokličemo, če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo. Številko 112 lahko brezplačno pokličemo s stacionarnega ali mobilnega telefona (tudi če je račun prazen) v vseh državah Evropske unije.

V bivalnih prostorih preživimo največ časa in možnosti, da bi zaradi neprevidnosti, malomarnosti ali nestrokovnega ravnanja povzročili požar, na nas prežijo na vsakem koraku.

V zadnjih letih število požarov v objektih nenehno narašča.�
Največ jih nastane zaradi malomarnosti, še zlasti pa zaradi:
– neprevidnega kajenja in odmetavanja cigaretnih ogorkov,
– vžigov vnetljivih tekočin, plinov in hlapov,
– kuhanja in neprevidnega dela z odprtim ognjem,
– otroške igre z ognjem,
– okvar in nepravilnega delovanja električnih in grelnih naprav,
– samovžiga saj v dimnikih,
– strele ipd

Kako ravnamo, da ne bi prišlo do požara v objektu ali stanovanjskem prostoru
– Poskrbimo za urejenost bivalnih prostorov, predvsem stopnišč, kleti in podstrešij.
– Redno in skrbno čistimo kamine, odprta kurišča, peči centralnih kurjav in dimnike.
– Poškodovane kable in vtičnice zamenjajmo z novimi.
– Vzdrževanje in popravila električnih in plinskih napeljav prepustimo usposobljenim strokovnjakom.
– Plinske naprave in jeklenke primerno skladiščimo, nikoli v prostorih pod nivojem zemlje, v spalnicah ali na mestih, kjer temperatura lahko preseže 40°C
– Požarno in eksplozijsko nevarne snovi kot so lepila, čistila, razredčila, laki ipd. hranimo na varnih krajih, daleč od vira toplote in nedostopne otrokom.
–  Sveč, petrolejk in raznih naprav, ki oddajajo toploto kot so likalniki, peči, kaloriferji ipd. nikoli ne puščamo prižganih brez nadzora. Nikoli jih ne postavljamo v bližino gorljivih snovi, npr. lesenih oblog, pregrinjal, zaves ipd.
– Pri kuhanju prižganega štedilnika nikoli ne puščajmo brez nadzora, saj se pregreta maščoba lahko vžge.
– Javljalniki požara nas lahko pravočasno opozorijo na nevarnost.
– Priporočljivo je, da imamo gasilnik s pomočjo katerega lahko tudi sami pogasimo manjši začetni požar.

Kaj storimo, ko v objektu zagori
– Ostanemo mirni
– Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, oddeja, pokrovka ipd.) ali z gasilnikom.
– Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
– O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112
– Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju požara.
– Gasilcem vedno povemo resnične podatke o shranjenih vnetljivih in drugih nevarnih snoveh ter drugih značilnostih stavbe.
– Iz visokih stavb se nikoli ne umikamo po zadimljenem stopnišču ali z dvigalom.
– Če je evakuacijska pot blokirana, ostanemo v prostoru in skušamo preprečiti dotok dima. Če v prostor kjer gori dovajamo kisik, se bo požar še bolj razplamtel.
– Če je v prostoru veliko dima, si usta in nos pokrijemo z vlažnim robčkom ali krpo. Zadržujemo se pri tleh, saj je zrak tam čistejši.

Pri dimniških požarih, kjer zagorijo saje, nastajajo visoke temperature, ki segrevajo stene dimnika in tako lahko vžgejo bližnje predmete, posebno lesene konstrukcije, ki so v bližini dimnika. Plini, ki nastajajo pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo od zraka. Že pri 200°C so za 25% lažji od zraka, kar v dimniku ustvarija velik vlek in s tem dotok svežega zraka oz. kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje.

Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300°C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi česar lahko pride do razširitve požara. Prav je, da po vsakem dimniškem požaru dimnik pregledamo in odpravimo morebitne poškodbe sten in vrat.

Ko gorijo smolnate dimniške saje je prav, da zgorijo do konca, vendar kontrolirano. Če v dimniku gori tako močno, da preti nevarnost razširitve požara, moramo pričeti gasiti.

Gašenje dimnikov izvajamo s sredstvi za suho gašenje. To sta gasilni prah ali ogljikov dioksid. Pri gašenju je potrebno gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Za gašenje uporabimo vratca, ki so pod mestom gorenja v dimniku.

DIMNIŠKIH POŽAROV NE SMEMO GASITI Z VODO, KER SE VODA  UPARI IN POVEČA SVOJO PROSTORNINO, ZARADI ČESAR LAHKO DIMNIK EKSPLODIRA.

Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter čiščenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnost pred dimniškimi požari.

Če zagori:
–�Nemudoma pokličite gasilce na telefonsko številko 112.
– Odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika.
– Preglejte vse prostore skozi katere poteka dimnik, morda kje uhaja plin in dim.
– O požaru obvestite vse stanovalce.
– Omogočite gsilcem dostop do vseh prostorov, da bodo lahko nadzirali ali nadzirali dimniški požar.

V DIMNIK NE VLIVAJTE VODE IN NE ODPIRAJTE DIMNIŠKIH  VRATC!

Ukrepi pred poplavo:
– Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.
– Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite.
– Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb
– Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb
– Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče.
– Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.
– Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku.Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda.
– Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod.

Ukrepi med poplavo:
– Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenjem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora…).
– Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi.
– Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen.
– Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.
– Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene.
– Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi.

Ukrepi po poplavi
– Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo.
– Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov.
– Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.
– Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ali plinskega omrežja.

Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.

Najpogostejši vzroki za nastanek požarov v naravi:
– uporaba odprtega ognja (žar, taborni ogenj, prižiganje sveč, bakel, raket, petard, kurjenje suhih vej),
– kurjenje in sežiganje,
– odmetavanje cigaretnih ogorkov,
– odlaganje vročega pepela in gorljivih materialov.

Za več kot 95% vseh požarov v naravi je odgovoren človek, ki jih povzroči zaradi malomarnosti in nevednosti!

Pravila kurjenja v naravi in požarna ogroženost
Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Če kurimo v naravi, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Ob vetrovnem in sušnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato moramo biti še posebej pazljivi.�

Urejeno kurišče je obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni), okolica pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Urejeno kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 m od gozda in 100 m od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi. Poskrbimo, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. veje, lopata, pesek ipd.).

Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je v gozdu in tudi na vseh območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, prepovedano kurjenje, sežiganje, uporabljanje odprtega ognja in odmetavanje gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe. Neupoštevanje predpisanih ukrepov (torej kurjenje na prostem, …) je kaznivo!

Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112.�

Kako ravnamo, da ne bi prišlo do požara v naravi :
– Poskrbimo za urejeno okolico okoli stavb – vse gorljive snovi skladiščimo v varni razdalji.
– Odstranimo veje dreves v bližini stavbe, zračnikov in dimnikov.
– V naravi kurimo samo na urejenih kuriščih in nikoli v suhih in vetrovnih dneh.
– V ogenj ne mečemo doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi.
– Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico pogasimo ter prekrijemo z negorljivim materialom.
– Nikoli ne odmetavamo cigaretnih ogorkov.
– Vozil ne parkiramo v suhi travi.
– Po gozdu se ne vozimo z avtomobili in motorji.

Kaj storimo, ko v naravi zagori:
– Ostanemo mirni.
– Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi.
– Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
– O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112.
– Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju nesreče.

Ukrepajte preventivno!

Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.

Opozorilna znamenja:
– poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki

Znamenja za preplah:
– kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi
– oddaljeno grmenje

Skrajno nevarno:�
– razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje…)

Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Izgovor, češ da nevihte niste pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, t. j. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu.

Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Ne pozabite! Zračni puh je že veliko ljudi pahnil v globino!

PRED POTRESOM

Poučite se:–�o tem, da je ozemlje naše države potresno ogroženo in da potres ni nepričakovan naravni pojav;
– poučite se o tem, kako lahko zavarujete sebe, svojo družino in imetje pred potresi;
– poučite družinske člane o tem, kako ravnati med in po potresu;
– z družinskimi člani določite zbirno mesto gospodinjstva, kjer se boste sestali po potresu, če dostop do doma ne bo mogoč in boste med potresom ločeni;
– na potresni karti preverite, katere stopnje potres lahko prizadene območje, kjer živite;
– preverite, ali je stavba, v kateri prebivate, potresno odporno grajena.

Poskrbite za varnost stavbe:
–�najboljša zaščita pred potresom je ustrezna potresno odporna gradnja. Z njo se zmanjša škoda na stavbah in preprečijo žrtve;
– redno pregledujte in vzdržujte stavbo v kateri bivate. Strokovnjak naj popravi razpoke v stropu, stenah ali temeljih;
– poskrbite, da bodo električni kabli ter plinske cevi in napeljave brezhibni. Uhajanje plina lahko povzroči eksplozije in požare med in po potresu;
– preverite streho in če je treba pritrdite strešnike;
– pritrdite anteno;
– onemogočite padanje cvetličnih lončkov in korit z zunanjih okenskih polic.

Določite varna mesta za zaklon:
Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje nahajate, določite varna in nevarna mesta. Varno mesto je tisto, ki ga ob nevarnosti hitro in varno dosežete.

Varna mesta v stavbah so:
– pod masivnimi mizami (ne steklenimi),
– pod podboji vrat, če so v nosilni steni,
– v vogalih notranjih sten.

Nevarna mesta v stavbah, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:
– zunanji zidovi,
– predelne stene,
– dimniki iz opeke,
– večje steklene površine (bližina oken, ogledal, steklenih omar, polic s steklenimi predmeti),
– velike omare,
– mesta, od koder lahko padejo stropna razvestljava in težki predmeti, npr. knjige

Nevarna mesta na prostem so:
– stavbe,
– zidovi,
-drevesa,
– telefonska in električna napeljava,
– daljnovodi,
– nadvozi, podvozi, mostovi, predori,
– rečne brežine, morska obala, predeli pod klifi in vodnimi pregradami.

Poskrbite za varnost v domu:
– police trdno privijte na steno;
– onemogočite premikanje omaric in predmetov na koleščkih;
– velike in težke predmete ter predmete, ki se lahko razbijejo ali zlomijo, postavite na nižje police;
– nad ležišča in mesta, kjer sedite, ne obešajte slik, ogledal ter drugih težkih ali ostrih predmetov;
– ležišča naj ne bodo pod visečimi omarami, v bližini oken, predelnih in zunanjih sten;
– trdno pritrdite grelnik za vodo;
– strupene snovi (strup za škodljivce, pesticide, čistila itn.) ter gorljive in vnetljive tekočine hranite v zaprtih posodah na spodnjih policah;
– v bližino vrat in na hodnike ne postavljajte škatel in omar, ki bi se ob potresu lahko prevrnile in onemogočile izhod iz stavbe.

Poskrbite za nujno opremo:
– pripravite baterijsko svetilko, baterijski (prenosni) radijski sprejemnik in ustrezne dodatne baterije, mobilni telefon, pribor za prvo pomoč, hrano in vodo za nujne primere, odpirač za konzerve, zdravila, ki jih morate redno jemati, osebne dokumente, denar, nepremočljive čevlje, nepremočljivo odejo;
-vrednostne predmete hranite v trdnih in negorljivih škatlah;
– reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč naj bodo vedno dosegljivi.

MED POTRESOM

Ohranite mirno kri.

V stavbah:
– poiščite zaščito na varnih mestih, izogibajte se nevarnih mest. Poiščite si zaklon na varnih mestih, počepnite na tla in počakajte, da tresenje preneha;
– če ni primernih varnih mest, si zavarujte glavo z rokami, blazinami ali torbo;
– če ste v postelji, ostanite v njej in si glavo pokrijte z blazino;
– če ste med potresom v stavbi, ostanite v njej. Zapustite jo šele, ko tresenje preneha;
– ne uporabljajte dvigal in stopnišč. Če ste med potresom v dvigalu, pritisnite gumbe za vsa nadstropja in izstopite na prvem mogočem izhodu. Če se vrata ne odprejo sama, uporabite gumb za odpiranje ali pokličite pomoč;
– v trgovskih stavbah, šolah ali knjižnicah pazite na predmete, ki padajo s polic. Ne tecite proti izhodu, počakajte, da potres mine.

Na prostem:
Na naseljenem območju:
– se oddaljite od stavb, da vas ne bi poškodovali padajoči predmeti (strešniki, opeka, omet, cvetlični lončki in korita, steklo itn.);
– če se ne morete oddaljiti od stavb, pazite na padajoče predmete – glavo si zavarujte z rokami ali s torbo;
– izogibajte se opornih zidov;
– izogibajte se električnih naprav in električnih napeljav (prodajnih avtomatov, bankomatov, električnih kablov, daljnovodov itn.).

V avtomobilu:
– upočasnite vožnjo, zapeljite ob rob ceste (izogibajte se bližine stavb, dreves, električne napeljave) in ugasnite avtomobil. V njem počakajte do konca potresa.

Na vlaku:
– trdno se primite, da ne padete. Ko se vlak ustavi, bodite mirni in čakajte na navodila osebja.

Na mostu:
– če med potresom peš prečkate most, sedite ali lezite na pločnik in se primite za ograjo.

V gorah:
– ne približujte se robovom previsnih sten;
– pazite na morebitno padanje skal in trganje skalnih podorov;
– bodite pozorni na možnost plazov, udorov, zlasti na strmih pobočjih.

Na obalah jezer, vodotokov in morja:
– ne približujte se obali, saj se lahko brežina vdre oziroma zdrsne;
– izogibajte se predelov pod klifi.

PO POTRESU

Ohranite mirno kri.
Po močnem potresu lahko pričakujete številne, tudi močnejše popotresne sunke.

Če ste nepoškodovani in niste ujeti v ruševinah:
– v stanovanju zaprite ventile za plin in vodo ter izklopite elektriko ter vse vire gretja;
– če zaznate puščanje oziroma uhajanje plina, odprite okna;
– ne prižigajte vžigalic in ne uporabljajte odprtega ognja;
– preverite nastalo škodo;
– poškodovano zgradbo zapustite po najvarnejši poti. S seboj vzemite najnujnejšo obleko, dokumente, denar in nujno potrebna zdravila;
– če je zgradba, v kateri prebivate, poškodovana, čim prej odnesite morebitne nevarne snovi na mesto, določeno za ta namen;
– ne vstopajte v poškodovane stavbe;
– če je prišlo do poškodb vodovodnega omrežja, vode ne uporabljajte za pitje, pripravo hrane in čiščenje posode;
– če se praši, uporabite priročno zaščitno sredstvo (robec, krpo, del oblačila) in si z njim prekrijte usta in nos;
– vedno bodite obuti v čevlje, saj se bosi lahko porežete oziroma poškodujete na razbitem steklu in ostrih delih ruševin;
– poslušajte prenosni radio in napotke ter navodila pristojnih organov in služb;
– ne kličite po nepotrebnem na telefonsko številko za klic v sili 112, saj boste s tem dodatno obremenili operaterje. Raje uporabite sistem za pošiljanje kratkih sporočil (SMS);
– če ste bili med potresom ločeni od družinskih članov, vzpostavite z njimi stik. Pojdite na kraj, ki ste ga določili za zbirno mesto gospodinjstva;
– poskrbite za hišne ljubljenčke in živino. Živini iz poškodovanih objektov omogočite pot na prosto;
– če ste ostali nepoškodovani, priskočite na pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo – otrokom, starejšim in slabotnim ter poškodovanim osebam. Skladno s svojimi sposobnostmi se po navodilih pooblaščenih organov vključite v organizirane reševalne akcije;
– če lahko, pogasite manjše požare, sicer pokličite številko za klic v sili 112;
– ob poškodbah kože je treba preveriti, kdaj so bili poškodovanci nazadnje cepljeni proti tetanusu in, če je treba, obnoviti zaščito (profilaksa tetanusa po poškodbi).

Če ste ujeti v ruševinah:
– če ste ujeti, poskusite ugotoviti, od kod prihaja zrak;
– če niste poškodovani, poskušajte odstranjevati ruševine v smeri, od koder prihaja zrak, pri čemer varčujte s svojimi močmi;
– če ruševin ne morete odstraniti in/ali ste poškodovani, ostanite mirni, varčujte s svojimi močmi in v enakomernih presledkih udarjajte s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo;
– če imate piščalko, nanjo piskajte. Občasno kličite na pomoč, da vas bodo reševalci lažje našli. Ne kričite, saj ste lahko ob glas in vdihnete prah in škodljive snovi. Nos in usta si pokrijte z robcem ali krpo, da boste zmanjšali vnos prašnih delcev v dihalne organe;
– če imate pri sebi mobilni telefon, ga lahko uporabite, čeprav ni nujno, da bodo po potresu telefonska omrežja operaterjev mobilne telefonije delovala. V tem primeru je bolje uporabiti SMS sporočila. Mobilni telefon občasno ugašajte in skušajte čim dlje ohraniti energijo baterije.

Na prostem:
V avtomobilu:
– poslušajte radio in prometna poročila, saj obstaja verjetnost, da je cestna infrastruktura poškodovana,
– če po potresu cestišče ni poškodovano, nadaljujte pot. Izogibajte se nadvozov, podvozov, predorov in mostov,
– če po potresu z avtomobilom poti ne morete nadaljevati, umaknite avtomobil na varen kraj in na vidnem mestu pustite vaše podatke.

V gorah:
– pazite na morebitno padanje skal in trganje skalnih podorov;
– bodite pozorni na možnost plazov, udorov, zlasti na strmih pobočjih.

Na obalah jezer, vodotokov in morja:
– ne približujte se obali, saj se lahko brežina vdre oziroma zdrsne;
– izogibajte se predelov pod klifi,
– vodne pregrade so lahko poškodovane, zato se ne zadržujte v njihovi bližini.